Letošnjo poslanico ob mednarodnem dnevu knjig za otroke z naslovom Lakota po besedah je napisal Peter Svetina, plakat in vabilo-kocko je ustvaril Damijan Stepančič, vse gradivo je oblikovala Melita Rak.

Oba ustvarjalca – pisatelj Peter Svetina in ilustrator Damijan Stepančič – je Slovenska sekcija IBBY nominirala tudi za Andersenovo nagrado 2020, najvišje mednarodno priznanje na področju mladinske književnosti. Peter Svetina se je uvrstil med finaliste, Damijana Stepančiča pa je žirija s slikanico Arsenije!, ki jo je ustvaril z Lucijo Stepančič (Miš, 2017), uvrstila na seznam izjemnih del, ki jih priporoča za prevajanje.

Takole bere poslanico Boštjan Gorenc Pižama:

https://www.youtube.com/watch?v=W5q0xeiX_KM&feature=youtu.be

V spomin na svetovno znanega pravljičarja Hansa Christiana Andersena tako praznujemo 2. aprila, na njegov rojstni dan, mednarodni dan otroških knjig. Ta dan velja tudi za zaključek bralne značke, a letos se bo opravljanje podaljšalo in lahko opravljate na daljavo.

Čestitke vsem, ki ste bralno značko že uspešno opravili! Spodbujamo pa tudi zamudnike in vse, ki se še niste odločili za sodelovanje, da se pridružite na daljavo. Informacije ste vsi dobili.

 

Založba Miš je dovolila v celoti objaviti knjigo Petra Svetine Uho sveta, ilustrator Damijan Stepančič.

 PETER SVETINA: UHO SVETA

Na koncu travnikov in polj, na jasi v borovem gozdičku ob reki je bilo uho. Ni raslo iz tal, ni viselo z veje. Kar lebdelo je v zraku. Če bi natančno pogledali, bi opazili, da čisto na rahlo niha. In ni bilo čisto jasno, kam je speljano, kdo posluša. Uho je poslušalo.
Z vseh koncev in krajev sveta so prihajali k velikemu ušesu ljudje, ki jih drugi ljudje niso pozorno poslušali. Ali pa tisti, ki jih ni sploh nihče poslušal. Prihajali so na jaso in govorili. Eni so šepetali, drugi so vpili. Govorili so in pripovedovali. Uho je poslušalo.
Ko so povedali vse, kar jih je težilo, so pomirjeni odšli.
Zgodilo pa se je, da so začeli poslušati drug drugega. Tisti, ki je povedal že vse, kar mu je ležalo na duši, je začel poslušati onega, ki je šele prišel.
K velikemu ušesu so prihajali vse redkeje.
Kmalu niso več prihajali. Srečevali so se kar na poljskih poteh, na mestnih ulicah, v parkih, v šolskih avlah, ob vaških vodnjakih, v kavarnah in slaščičarnah, v gostilnah, doma v dnevnih sobah in spalnicah.
K velikemu ušesu ni prišel nihče več, nihče več mu ni prišel pripovedovat svojih stisk, svojih dogodivščin in svojega veselja. In veliko uho, ki je lebdelo nad jaso, se je začelo razblinjati.
Kmalu velikega ušesa ni bilo več.
Ostali so samo borovci. In reka, ki je šumela v strugi.
Ampak zgodilo se je, da so eni ljudje govorili vse več in drugi vse manj. Eni so si jemali ušesa drugih. Niso si jih jemali tako, da bi jih drugim vzeli in si jih prišili na svoje glave. Jemali so jih tako, da so vanje sipali svoje besede, veliko, veliko besed.
Ampak tisti, ki so zdaj bolj poslušali kot govorili, se niso mogli več zateči k velikemu lebdečemu ušesu. Niso več mogli iti tja, povedati vsega in se pomirjeni vrniti domov. Ni več šlo. Ušesa ni bilo več.
In še danes je tako.
Tisti, ki poslušajo, imajo po navadi pozoren pogled in gledajo v oči.
Včasih so to mame ali očetje, včasih so dedki in babice, včasih so menihi ali učiteljice. Včasih je kdo, na katerega naletite spotoma.V takih ljudeh se besede nabirajo. Če se zmedijo, pridejo nazaj kot zgodbe ali kot pesmi. Ali kot melodije in ples. Ali kot molitve. To je pravzaprav isto. Če se ne zmedijo, če ostanejo kepe besed v njih, se odpravijo med polja in travnike. Včasih jih vidite, kako ležijo na kakšni jasi z ušesi ob zemlji, z ušesi ob nebu. Ko vstanejo in odidejo, zapiha veter in šumi kot reka.

Učenci, ob letošnjem mednarodnem dnevu lahko po prebranih knjigah Petra Svetine (ena je podana zgoraj, lahko pa v domači zbirki ali na dostopnih spletnih straneh, ki sem jih objavila v obvestilu za bralno značko; lahko ustvarjate na različne načine). Lahko izberete tudi knjige drugih avtorjev, ki jih najdete doma:

Načinov je veliko, zatorej po želji izbereš tistega, ki ti bo ustrezal. Če se odločiš in kaj izdelaš, mi lahko pošlješ na mail tjasavolmut@gmail.com in izdelke bomo objavili na naši spletni strani.

V četrtek pa bomo imeli tudi KIZ ure na daljavo pri slovenščini za vse učence od 1. do 9. razreda, ravno na temo 2. aprila.

 

Veliko zadovoljstva ob ustvarjanju!

Tjaša Volmut, šolska knjižničarka

 

Vabim vas, da si ogledate nekaj čudovitih Andersenovih risank na spodnjih povezavah. Veselo praznovanje vam želimo!

Risanka: Svinjski pastir (H. C. Andersen)

Risanka: Vžigalnik (H. C. Andersen)

Risanka: Zaročenca (H. C. Andersen)

Risanka: Palčica (H. C. Andersen)

Risanka: Jelka (H. C. Andersen)

Risanka: Cvetlice male Ide (H. C. Andersen)

Risanka: Spanček Zaspanček (H. C. Andersen)

Risanka: Sopotnik (H. C. Andersen)

Risanka – Stara cestna svetilka (H. C. Andersen)

Risanka: Snežna kraljica (H. C. Andersen)